Detajl iz slike Nebeški Jeruzalem (2025)
Detajl prikazuje jelena in samoroga. Oba stojita na odrih, na katerih je upodobljen simbol. Tam, kjer stoji jelen, je upodobljen simbol žvepla, kjer stoji samorog, pa simbol živega srebra. Tako jelen kot samorog sta izstopila iz ogromnih jajc.
Jajca, iz katerih sta se živali izvalili, sta simbol doseženega ravnovesja in harmonije v mikrokozmosu, človeku. V tem smislu je jajce prvobitni kaos, prostor, v katerem se iz nasprotij (simbolično med živim srebrom in žveplom) rojeva duhovna preobrazba. Jelen je simbol aktivnega, gorečega in gonilnega moškega principa oziroma usmerjene življenjske sile ter predstavlja filozofsko žveplo. Samorog pa nasprotno predstavlja filozofsko živo srebro in simbolizira pasivno, negujoče, nežno, žensko načelo. Takšna simbolika je dobro znana v alkimističnem izročilu. Žveplo je v alkimiji simbol življenjskega ognja, strasti in izgorevanja. Jelenovo mogočno rogovje se vsako leto obnovi, zato je njegova simbolika blizu simboliki žvepla – jelen predstavlja divjo moč in duhovno avtoriteto, ki poziva k ponovnemu rojstvu.
V človeku se morata nasprotji (aktivno in pasivno) združiti, da bi prešel v višje stanje zavedanja. To združevanje spominja na alkimistično poroko. Srečanje aktivne moči žvepla, ki jo simbolizira jelen, in pasivne esence, ki jo predstavlja samorog, v osrčju gozda simbolizira združevanje nasprotij v človeku. To ravnovesje je veljalo za ključ do osebne transformacije in doseganja t. i. svetega zakona (popolne harmonije duše in duha).
Ta ideal je težko uresničljiv. Prav zato je ta simbolika skrbno umeščena v format Nebeškega Jeruzalema, popolnega mesta. Na tej sliki se ideje krščanske mistike močno prepletajo s simboliko alkimističnega izročila.
Bolj preprosto povedano samorog predstavlja naš intuitivni, čustveni in sprejemajoči vidik. Povezan je z notranjim doživljanjem, domišljijo, občutljivostjo in sposobnostjo negovanja. Jelen pa predstavlja razum, ciljno usmerjenost, voljo, jasnost ter strukturo v mislih, besedah in dejanjih. Najti ravnovesje med tema dvema poloma je prava umetnost. »Preveč samoroga« v nas pomeni prevlado pasivnosti nad delovanjem, pretirano vodljivost, podrejanje in prilagajanje ter izmikanje odgovornosti. Človek ostaja ujet v svet možnosti, želja in občutkov, ne da bi jih znal uresničiti v konkretnem dejanju. »Preveč jelena« pa pomeni prevlado volje brez notranjega ravnovesja. Kaže se kot egoizem, pretirana usmerjenost k ciljem, nesočutje, agresivnost in zanemarjanje čustvenega vidika življenja.
V tem smislu je Nebeški Jeruzalem stanje človekove notranje celovitosti, ki nastopi, ko se ti nasprotji povežeta v skladno celoto. Ne gre za nedosegljivo rajsko stanje, ki ga dosežemo šele po smrti, temveč za možnost, ki je navzoča že v nas samih – le prepoznati in uresničiti jo moramo. V psihološkem smislu je to ideal, ki ga iščemo celo življenje in redko kdo ga zares najde. Morda so ga našli svetniki, redki ljudje. Vendar ga je vredno iskati.